Na tokratnem potepu je bilo treba preveriti, če star pregovor, da vse poti vodijo v Rim, res drži. Odgovor je pozitiven, tokrat naju v večno mesto ni popeljalo letalo ali avto, temveč vlak. Le-ta iz Gorice potrebuje skoraj natanko šest ur, mestoma doseže hitrost 250 km/h, je udoben in navsezadnje tudi praktičen, saj s prihodom direktno v center mesta odpadeta tako čas kot tudi strošek prevoza z odročnega letališča, ki nastane v primeru potovanja z letalom.
Razlog za izlet se je z nakupom vstopnice že lanskega oktobra ponudil sam od sebe, saj so svoj koncert v družbi številčnega orkestra napovedali islandski ezoteriki Sigur Rós. Razumljivo pa – le katero mesto, če ne Rim – ponuja tudi nešteto znamenitosti, na katerih se je moč potopiti globoko v zgodovino civilizacij, vojn, arhitekture, umetnosti, parkov, religije, itd. Da je povsod precejšnja gneča, najbrž ni treba poudarjati, vseeno pa se ne gre pritoževati, saj smo tudi sami del nje. Vendar pa imamo tudi tukaj izbiro – iti in kaj novega doživeti ali s čisto vestjo okoljske odgovornosti ostati doma. Ampak novi spomini nastanejo le ob realizaciji prve možnosti.
