Kljub temu, da je na vaši najljubši spletni strani poleg urbanih motivov moč najti še kak dober ducat portretnih in za odtenek več pokrajinskih fotografij, pa mi je več kot očitno še vedno najbližja prav mestna tematika, kjer se prepletata arhitekturna estetika in med njo ujeti pasanti.
Čeprav Ljubljana ponuja nekaj zanimivih točk za tovrstno fotografijo, pa se vseeno težko primerja z večjimi mesti, kjer je podhodov, nadhodov, stopnišč, stebrov, izložb in obokov v izobilju. To so prostori, kjer se ob parcialnem pogledu izrišejo simetrije, kamor skozi lino stebrišča posije sončni žarek, kjer se v steklenih koridorjih trenutek pomnoži in kjer se sence in sonce prerivata za svoj obstoj.
Prav take trenutke sem spontano ujel na zadnjem pohajanju po centru Munchna, kjer sem se moral znajti le s telefonom, torej brez fotoaparata. Glavni namen obiska je bil namreč koncert Adele, kateri pa je bila ob vrhunskem koncertu tudi prepoved vnosa fotoaparata povsem oproščena :).
